Namen

Na OŠ Srečka Kosovela Sežana pri delu z učenci z učnimi težavami izhajamo iz pravice vseh učencev,
da se jim v šoli zagotovi spodbudno učno okolje, ki jim bo omogočilo optimalen razvoj in iz načela
enakih možnosti za vse z upoštevanjem drugačnosti otrok. Pri tem sistematično povezujemo vse
nosilce pomoči učencem, hkrati pa spodbujamo, zagotavljamo in preverjamo strokoven pristop k
reševanju te problematike.
S tem želimo učencem dolgoročno strokovno in smiselno pomagati, z različnimi metodami in
oblikami dela pri pouku, k učni uspešnosti.

Opredelitev težav

Pojem učne težave opredeljuje tiste otrokove težave, ki so povezane z učno neuspešnostjo. Otrokova
neuspešnost je lahko relativna (ko so njegovi dosežki nižji od pričakovanih glede na njegove
sposobnosti, vendar to ne pomeni, da je negativno ocenjen) ali absolutna (ko je otrok negativno
ocenjen).
Učne težave delimo na splošne in specifične. Oboje se razprostirajo od lažjih do težjih, od enostavnih
do zapletenih in po trajanju od kratkotrajnih do dolgotrajnih.

Med splošne učne težave uvršamo:

  • učne težave zaradi motnje pozornosti s hiperaktivnostjo,
  • učne težave zaradi splošno upočasnjenega razvoja (podpovprečne ali mejne intelektualne
  • sposobnosti),
  • čustveno pogojene težave pri učenju,
  • učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije,
  • učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti,
  • učne težave zaradi drugojezičnosti,
  • učne težave zaradi socialno-kulturne drugačnosti
  • in učne težave zaradi socialno-ekonomske oviranosti.

Za skupino otrok s splošnimi učnimi težavami se predvideva pomoč na ravni šole, upoštevajoč
Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli. Otrok s splošnimi učnimi težavami se tako ne usmerja z
odločbo v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP), ki
poteka preko postopka usmerjanja in ga vodi Zavod RS za šolstvo na osnovi Zakona o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami.
Izjema so otroci s splošnimi učnimi težavami zaradi motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Na
osnovi timske diagnostike in ob postavitvi diagnoze s strani pedopsihiatra so ti otroci lahko na osnovi
odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo. S tem pridobijo status otrok s posebnimi potrebami. Prav tako so
izjema otroci s splošnimi učnimi težavami zaradi splošno upočasnjenega razvoja. Za slednje se na
osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, utegne predlagati všolanje oz. prešolanje v prilagojen
program z nižjim izobrazbenim standardom.
Specifične učne težave so težave, ki otroka ovirajo pri usvajanju osnovnih šolskih veščin (branja,
pisanja oz. pravopisa in računanja). Niso posledica motnje v duševnem razvoju (tj. znižanih
intelektualnih sposobnosti), vidnih, slušnih ali motoričnih okvar, čustvenih motenj ali neustreznih
dejavnikov okolja.
Težjim oblikam specifičnih učnih težav pravimo primanjkljaji na posameznih področjih učenja
(PPPU). Otroke s težjimi oblikami specifičnih učnih težav se na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za
šolstvo, usmeri v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Pridobijo status otrok s posebnimi potrebami. Preostalih otrok s specifičnimi učnimi težavami, ki ne
zadoščajo kriterijem za PPPU, se ne usmerja DSP, ker zaradi svojih blagih primanjkljajev ne
potrebujejo poglobljene individualne obravnave. Za to skupino otrok s specifičnimi učnimi težavami
se predvideva pomoč na ravni šole.

Kriteriji prepoznave specifičnih učnih težav:

Neskladje med učenčevimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in njegovo dejansko
uspešnostjo na določenih področjih učenja.

  1. Obsežne in izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in/ali računanju, ki so toliko izražene,
    da učencu onemogočajo napredovanje v procesu učenja.
  2. Učenčeva slabša učna učinkovitost zaradi pomanjkljivih kognitivnih in metakognitivnih
    strategij ter motenega tempa učenja.
  3. Motenost enega ali več psiholoških procesov, kot so pozornost, spomin, jezikovno
    procesiranje, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in prostorska orientacija,
    organizacija informacij.
  4. Izključenost okvar čutil, motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne
    različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.

Postopek pridobivanja pomoči v primeru težjih specifičnih težav

Na naši šoli sledimo t. i. 5-stopenjskem modelu pomoči učencem z učnimi težavami.

1. Pomoč učitelja pri pouku/dopolnilni pouk/pomoč v podaljšanem bivanju

Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej
pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Z upoštevanjem dobre poučevalne prakse in otrokovih težav
zagotavlja ustrezne časovne, metodične in prostorske prilagoditve, uporablja primerne pripomočke
ipd.

2. Pomoč šolske svetovalne službe

Če otroku pomoč učitelja ne zadošča, se v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba s
spremljanjem učenca in koordinacijo dela med vsemi vključenimi v proces pomoči učencu.

3. Dodatna individualna in skupinska pomoč (ISP)

Kadar so težave kljub pomoči učitelja in svetovanju svetovalne službe še vedno prisotne, se lahko
otroka vključi v dodatno individualno ali skupinsko pomoč. Delo z učencem se redno vodi in evalvira
ob ocenjevalnih konferencah. Za učence, ki so vključeni v ISP in so neuspešni pri izkazovanju
naučenega, šolski strokovni tim pripravi izvirni delovni projekt pomoči, ki temelji na prepoznavanju,
odkrivanju in krepitvi učenčevih močnih področij, varovalnih dejavnikov, strategij in ukrepov pomoči.

4. Mnenje in pomoč zunanje ustanove

Če pomoč na dosedanjih stopnjah ne zadostuje, se lahko starši po pomoč obrnejo na katero izmed
zunanjih ustanov. Strokovnjaki izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo
svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav .

5. Postopek usmerjanja in usmeritev v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo (DSP)

Starši sprožijo postopek usmerjanja, tako da vložijo vlogo – izpolnijo obrazec Zahteva za uvedbo
postopka usmerjanja. Ob tem predložijo tudi vso potrebno dokumentacijo, med drugim strokovno
poročilo, ki so ga prejeli s strani zunanje ustanove, kjer je bilo izvedeno diagnostično ocenjevanje.
Vlogo za usmerjanje Zavod RS za šolstvo dodeli eni izmed komisij za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami, ki delujejo pod njegovim okriljem. Na podlagi pridobljene dokumentacije (in morebitnih
dodatnih pregledov) komisija izdela strokovno mnenje, Zavod RS za šolstvo pa izda odločbo. Oboje je
po pošti poslano staršem (tj. vlagatelju). V kolikor je zahtevek odobren, je otrok usmerjen v program
s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP); v strokovnem mnenju je opredeljen
profil izvajalca in število ur dodatne strokovne pomoči, ki jo mora organizirati oz. zagotoviti šola.

Cilji programa šole

Dolgoročni cilji:

  • pozitivno stališče vseh udeleženih v učni proces do učenca z učnimi težavami
  • zagotavljanje podpornega okolja za učenca in učitelja (pomoč članov šolskega tima in
  • vodstva)
  • čim zgodnejše odkrivanje težav pri učencih
  • izdelati poglobljeno diagnostično oceno težav in učinkovito obravnavo prilagoditev
  • spodbujanje, zagotavljanje in preverjanje strokovnosti in profesionalnosti vzgojno
  • izobraževalnega dela na vseh ravneh šole

Kratkoročni cilji:

  • sledenje potrebam in zmogljivostim učenca z učnimi težavami
  • prilagajanje ciljev in vsebin v smislu kakovosti in količine
  • individualiziran pristop
  • določitev močnih in šibkih področij
  • prilagajanje metod in oblik dela pri pouku
  • načrtovanje nalog, s katerimi učenec z učnimi težavami lahko prikaže naučeno
  • določitev diferenciacije in individualizacije preverjanja in ocenjevanja znanja učencev z
  • učnimi težavami

Povezave:

www.ucne-tezave.si/gradiva
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami


Povzeto po:
Baloh, A.(2020). Okrožnica MIZŠ, Preverjanje in ocenjevanje znanja za učence z učnimi težavami št.
6030-1/2020/48.
Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela:
Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008).Navodila za
prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. Primanjkljaji na
posameznih področjih učenja.
https://www.center-motus.si/ucne-tezave-usmerjanje-otrok/ (3.9.2020)